Varnost pri delu kot osnova delovanja podjetja
Varnost pri delu je ključni element za zagotavljanje zdravega, spodbudnega in produktivnega poslovnega okolja, nenazadnje pa tudi rasti podjetja. Vsak delodajalec je odgovoren za zagotavljanje ustreznih pogojev, saj so le-ti bistveni za preprečevanje nezgod, bolezni in drugih negativnih posledic za delavce. Eden od pomembnih korakov pri zagotavljanju tega je ocena tveganja delovnega mesta, ki omogoča prepoznavanje in obvladovanje različnih rizikov pri različnih vrstah zaposlitve. Poglejmo podrobneje, na kaj vse moramo biti pozorni, ko urejamo to področje.
Ocena tveganja delovnega mesta za sistematičnost in boljšo produktivnost
Ocena tveganja je metodičen proces prepoznavanja, analiziranja in nadzorovanja rizikov pri določeni zaposlitvi. Njen namen je zaščititi delavce pred grožnjami, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju oziroma življenju. Postopek vključuje več korakov:
• Prepoznavanje rizikov: Prvi korak je prepoznavanje potencialnih nevarnih okoliščin. To lahko vključuje fizične (kot so npr. nevarni stroji, višina, električna oprema), kemične (strupene snovi, kemikalije), biološke (mikroorganizmi, okužbe) in psihosocialne rizike (stres, nasilje).
• Analiza: Za vsako področje moramo analizirati verjetnost, da se bo neka nezgoda uresničila, in resnosti morebitnih posledic. Pri tem je treba upoštevati tudi obstoječe in splošne zaščitne ukrepe.
• Vzpostavitev ukrepov za obvladovanje: Na podlagi analize moramo vzpostaviti ustrezne ukrepe. To lahko vključuje tehnične (kot so zaščitne naprave, preventivni sistemi), organizacijske (usposabljanje, spremembe v delovnih postopkih) in osebne zaščitne ukrepe (zaščitna oprema, oblačila in drugo).
• Spremljanje in pregled: Ocena tveganja ni zgolj enkratni dogodek, temveč je treba nenehno spremljati in pregledovati učinkovitost ukrepov. Redni pregledi in posodobitve so ključni za zagotavljanje, da ima varnost pri delu kontinuiteto.
Na ta način bomo lahko prihranili marsikateri nepotreben strošek in posredno povečali motivacijo ter produktivnost zaposlenih. Sama ocena tveganja sicer ni dovolj, da zadostimo zakonskim zahtevam. Je del izjave, ki pa mora vsebovati še nekaj nadaljnjih določil, kot so, na primer, posebne zdravstvene zahteve, ki jih določi izvajalec medicine dela, in drugo. V izjavi kot delodajalci potrjujemo, da izvajamo vse postopke s tega področja, kot je, denimo:
• redno obveščanje in izobraževanje zaposlenih,
• zagotavljanje vseh materialnih sredstev v te namene in tako dalje.
Ta dokument moramo objaviti ter dati v vpogled vsem zaposlenim in njihovim predstavnikom. Seveda pa vse skupaj ne sme ostati zgolj mrtva črka na papirju oziroma ne zasledujmo zgolj zakonskih zahtev, temveč aktivno izvajajmo vsa določila. Na primer, če se delavec poškoduje pri nas in nimamo urejene dokumentacije, lahko ZPIZ od nas zahteva stroške zdravljenja ter bolniškega nadomestila. Več informacij o tem je med drugim na voljo v 17. členu ZVZD-1.
Ali mora biti ocena tveganja izdelana s strani strokovnjaka?
Izdelamo jo lahko sami oziroma zadolžimo za to delavca, ki ima za to opravljen strokovni izpit, lahko pa najamemo tudi zunanjega strokovnjaka, vendar mora imeti dovoljenje glede na ZVZD-1. Poiščimo ustrezne ponudnike, ki nam bodo znali pravilno pripraviti vso potrebno dokumentacijo, ki bo zaščitila vse vpletene.
Koliko stane ocena tveganja in kakšne so kazni, če je nimamo?
Zanjo bomo, vključujoč izjavo kot celotni dokument, odšteli od 120 EUR dalje brez DDV za posamično funkcijo, z vsako nadaljnjo pa lahko pridobimo količinski popust. Ob spremembah in dopolnitvah bomo imeli naknadne stroške, vendar nam bo izvajalec morda računal glede na urno postavko. Če nimamo izdelane, nas lahko doleti kazen med 2.000 in 40.000 EUR za d.o.o. oziroma med 500 in 10.000 EUR za s.p., zato je pomembno, da imamo pred kakršnimikoli potencialnimi nezgodami vse to urejeno.
Kakšni so lahko izzivi, ko želimo zagotoviti varnost pri delu?
Izzivov, ko gre za varnost pri delu, je lahko kar nekaj, v prvi vrsti pa moramo upoštevati spreminjajočo se naravo, ki jo imajo delovna okolja. Ta se nenehno spreminjajo, kar prinaša nove izzive za varnost pri delu:
• Kot delodajalci moramo biti ves čas prilagodljivi in proaktivni pri prepoznavanju in obvladovanju novih nevarnosti ter sprememb. Poskrbeti moramo, da je ocena tveganja ažurna oziroma primerno dopolnjena ali popravljena glede na novo situacijo. Redno moramo spremljati tudi dopolnitve zakonov.
• Drugi izziv je lahko pomanjkanje sredstev. Nekatera podjetja se soočajo s pomanjkanjem sredstev za izvajanje vseh nujnih postopkov. Vendar pa so naložbe v to dolgoročno koristne in lahko preprečijo večje stroške zaradi nezgod in poškodb. Poleg finančnih omejitev se lahko soočamo tudi s pomanjkanjem usposobljenega osebja, ki bi bilo odgovorno za to področje.
• Nezadostna seznanjenost ali nepravilno razumevanje oziroma implementacija.
• Eden izmed izzivov je lahko tudi odpor proti spremembam. Uvedba novih postopkov lahko naleti na odpor zaposlenih, ki so navajeni na določene ustaljene prakse. Spremembe lahko prinesejo nelagodje, kar utegne imeti za posledico neupoštevanje predpisov. Pomembno je, da znamo komunicirati pomembnost teh procesov oziroma da vključujemo zaposlene v procese izboljšanja.
Varnost pri delu mora biti del organizacijske kulture in zlasti vodstvo mora pokazati zavzetost na vseh ravneh podjetja ter spodbujati ustrezno ozaveščenost in ustvarjati okolje, kjer delavci čutijo, da je ta tematika na prvem mestu. To vključuje odprto komunikacijo o tovrstnih vprašanjih in spodbujanje vseh vpletenih, da poročajo o posebnostih, novostih ali nepravilnostih, ki se pojavljajo.